Subvencija za zaposlitev

Zaradi velikega števila brezposelnih je tudi pri nas vsako leto na voljo kar nekaj spodbud s strani države oziroma Evrope, ki naj bi pomagale, da bi se število zaposlenih povečalo. Med njimi so najbolj znane subvencije za prvo zaposlitev mladih in subvencije, ki spodbujajo k podjetništvu oziroma brezposelnim olajšujejo stroške poslovanja, v kolikor se odločijo za pot samostojnih podjetnikov oziroma odprejo drugo obliko podjetja. (Največkrat gre seveda za odločitev za status s.p.-ja, saj je za odprtje d.o.o. potrebno vložiti osnovni kapital v višini 7.500 evrov, ki ga brezposelni običajno nimajo, druge oblike podjetij pa so ljudem večinoma manj znane, čeprav se je možno odločiti tudi za družno z neomejeno odgovornostjo, zavod in podobno.)

Najbolj znana med vsemi subvencijami je subvencija za samozaposlitev. Gre za subvencijo, ki jo naša država črpa iz Evrope, pot do nje pa je precej preprosta. Prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, ki se odloči, da bi želel na lastno pot, mora o tej želji obvestiti svojega svetovalca, ta pa ga nato prijavi v program, skozi katerega bodo ocenili njegovo primernost za sredstva in brezposelni osebi nudili izobraževanje iz podjetništva (izobraževanje je obvezno in brez njega ne more podpisati pogodbe).

Subvencija za samozaposlitev je bila v preteklosti tarča mnogih kritik, saj se je med njenimi koristniki znašel tudi marsikdo, ki jo je dobro »izkoristil«, pa tudi primeri, ko so brezposelni odprli s.p. in vzeli subvencijo, nato pa dejansko niso delali kot podjetniki oziroma ni bilo nobenega poslovanja, niso redki. Do tega je prihajalo predvsem zaradi pomanjkljivosti v predpisih – kljub temu, da je bilo treba po izteku časa, ki je zahtevan kot minimalni čas poslovanja s.p.-ja po prejemu subvencije, oddati poročilo, in kljub temu, da so šli vsi brezposelni, ki so želeli priti do subvencije, najprej skozi »sito« – oceno primernosti. Tu se je vsakega posameznika povprašalo o njegovih znanih, sposobnostih, vrsti dela, ki ga želi opravljati, izkušnjah z njim, o strankah (delo na črno pred odprtjem s.p.-ja pač ni skrivnost), o predvidenem mesečnem zaslužku in stroških …

Pridobivanje subvencij naj bi bilo zdaj nekoliko bolj zaostreno, torej naj bi do subvencij dejansko prišli zgolj tisti brezposelni, ki imajo dejansko namen podati se v podjetniške vode, ne pa zgolj izkoristiti dobre priložnosti. Vendar pa se »koristolovcem« dejansko ne bo dalo nikoli popolnoma izogniti, kajti subvencije še vedno predvidevajo bolj kot ne ustanovitev podjetja in plačevanje prispevkov za samostojnega podjetnika, s čimer se še zdaleč ne poskrbi za vse. Plačevanje prispevkov namreč še vedno ni dokaz, da se podjetnik s svojim podjetjem resno ukvarja oziroma skuša ustvarjati dobiček.